3 razlogi, zakaj ni dobro psa puščati samega

Pes je postal sopotnik in prijatelj človeku pred 15.000 leti, po vsej verjetnosti pa se je človeškim skupnostim pridružil že nekaj tisoč let prej. To je med njima ustvarilo tesno vez vse do danes. 

Zato so psi vajeni (človeške) družbe in kaj hitro se lahko zgodi, da bo pes, ki ga lastnik pušča samega doma, zaradi občutkov osamljenosti, nezaželenosti in dolgočasja sčasoma razvil motnje v obnašanju. Kar pa bo ustvarjalo nezadovoljstvo na obeh straneh. Zato si poglejmo 3 glavne razloge, zakaj ni dobro psa puščati samega.

 

Psi potrebujejo stimulacijo iz okolja

Živalski behavioristi se strinjajo, da potrebujejo psi – tako kot ljudje – stimulacijo iz okolja. Tudi človek, ko se vrne iz službe v svoj dom, po krajšem predahu išče in potrebuje stimulacijo. Pa naj gre za druženje s prijatelji, nedeljske izlete, večerno branje knjig ali pa zgolj ogled filma v dobri družbi. 

Ko psa puščamo samega doma, teh stimulacij nima. Prav tako nima interakcije s človekom, niti z drugimi psi (v kolikor je edini pasji član družine). Takšen pes v resnici ne živi bogatega življenja, še posebej, če ostaja vsak dan zaprt za več ur in to traja daljše obdobje – celo več let. Zato poskrbite, da bo deležen najboljšega možnega okolja in oskrbe, tudi če ga boste morali zaradi pomanjkanja časa zaradi službe in drugih obveznosti pustiti doma. 

Že če ga boste pred odhodom peljali na dolg sprehod in mu zagotovili dovolj gibanja in aktivnosti, boste pripomogli k boljšemu počutju svojega štirinožnega prijatelja. Ne pozabite na interaktivne igrače, ki mu bodo v uteho v času vaše odsotnosti in s katerimi si bo doma krajšal trenutke samote. Lahko mu pustite celo prižgan predvajalnik z glasbo ali luč v hodniku ali sobi, kjer je njegov najljubši kotiček. Poskrbite v najboljši meri za to, da se kljub vaši odsotnosti ne bo počutil osamljenega in zapuščenega. Ter predvsem poskrbite, da bo njegovo notranje čustveno in kognitivno življenje dovolj bogato kljub vaši odsotnosti. 

 

Osamljenost in težave v obnašanju

Ljudje pogosto svoje pasje prijatelje poiščejo v zavetiščih. Ko takšnega posvojenega psa puščamo prepogosto samega doma, je neobhodno, da bo s časom začutil osamljenost. Ne pozabimo, da posvojeni psi dobro poznajo občutke zavrženosti in da prav tako kot ljudje poznajo občutke nezaželenosti in nevrednosti. 

Pes, ki je že doživel (mogoče celo večkrat) takšne občutke, seveda ne ve, ali se bo lastnik sploh vrnil domov oziroma kdaj se bo vrnil. Zato v takšnih trenutkih poglablja osamljenost in lahko se razvijejo motnje v obnašanju, kot so neprestani lajež, grizenje copat in čevljev ter lulanje ali kakanje v kotičkih stanovanj. 

Seveda pa se občutki osamljenosti in težave v obnašanju ne pojavijo le pri psih, ki so posvojeni iz zavetišč. Prav vsi psi so občutljivi na občutke samote in zapuščenosti, saj večurna ali večdnevna odsotnost ljubljene osebe slabo vpliva prav na vsako pasjo dušo.

 

Pojav bolezni

Neaktiven pes je nesrečen pes iz mnogih vidikov. Pomanjkanje družbe in primerne oskrbe slabo vplivata na čustveno in kognitivno stanje psa. Prav tako pomanjkanje gibanja in aktivnosti slabo vplivata na njegovo telesno stanje. Lahko se pojavi debelost, ki z večjo silo pritiska na njegove sklepe. Če je pes že starejši, je pojav debelosti še večja težava za njegove sklepe in splošno zdravstveno stanje. 

Že omenjena osamljenost, premalo čustvene in druge potrebne interakcije z okoljem, ki je potrebna za zdrav razvoj vsakega psa, še dodatno negativno vplivata na njegovo splošno počutje in zdravje.

Zato lahko pojav osamljenosti, nezaželenosti in bolezenskih stanj, ki spremenijo obnašanje vašega štirinožnega prijatelja in vplivajo na njegovo zdravje, omejite s svojo prisotnostjo. Če ste objektivno dalj časa odsotni zaradi vsakodnevnih obveznosti, je rešitev pasje varstvo, kjer usposobljeni skrbniki vašemu kosmatincu nudijo najboljše pogoje v času vaše odsotnosti. Nudijo vam lahko večdnevno varstvo ali varstvo z nočitvijo in mnoge druge oblike pomoči vam ter predvsem vašim kosmatincem.